Delitev premoženja je eno izmed bistvenih vprašanj, s katerim se srečujeta zakonca, ki se ločujeta. Statistično gledano se s tem vprašanjem sreča že skoraj vsak tretji par, saj število ločitev v Sloveniji narašča. Delitev premoženja je torej nujna v primeru ločitve, na kakšen način pa se bo izpeljala, je odvisno predvsem od odnosa med zakoncema. Slednja se lahko o delitvi premoženja dogovorita sporazumno. Ta način je veliko hitrejši in učinkovitejši, zato ga priporoča vsak odvetnik za ločitve. Če pa se zakonca nikakor ne moreta dogovoriti o delitvi premoženja, se ta izvede s tožbo oziroma postopkom nesporazumne ločitve in delitve premoženja.
Kako se uredi delitev premoženja?
V prvi fazi mora sodišče ugotoviti, kaj vse spada v obseg skupnega premoženja. V maso skupnega premoženja zakoncev v osnovi sodi vse, kar sta zakonca ustvarila med časom skupnega življenja in bivanja. V skupno premoženje torej ne sodi na primer nepremičnina, ki jo je eden od zakoncev podedoval od svojih sorodnikov. V maso skupnega premoženja sodijo tudi skupni dolgovi in terjatve (torej skupni krediti ipd.). Ko je masa skupnega premoženja določena, se sodišče odloča o tem, kakšen bo delež posameznega zakonca na skupnem premoženju. Sama delitev premoženja se opravi skladno s pravili nepravdnega postopka, in sicer tedaj, ko se zakoncema ne uspe samostojno dogovoriti o delitvi premoženja.
Kako sodišče določa deleže zakoncev?
Ko je delitev premoženja zaključena, vsak izmed zakoncev prejme svoj delež na skupnem premoženju. V večini primerov se skupno premoženje razdeli na dva enaka dela. Seveda so možne tudi izjeme, ampak mora v tem primeru eden od zakoncev sodišču ustrezno dokazati, da ima na skupnem premoženju več pravic in zaslug kot drugi. V tem primeru morajo biti dokazi konkretni.
Omeniti je treba, da sodišče pri presoji ne vzame v zakup le prihodkov posameznega zakonca, ampak tudi druge, mehke dejavnike. V praksi to pomeni, da se pri presoji glede deležev sodišče opira tudi na skrb za dom, družino, opravljanje gospodinjskih opravil in podobno. Na ta način je zavarovana tudi tista oseba, ki je zaradi skrbi za dom in družino imela nižje prihodke in posledično nižji doprinos k finančnemu stanju zakoncev. Povzamemo lahko, da delitev premoženja ni le računska operacija, ampak gre za individualno presojo več dejavnikov, ki so enako pomembni kot prihodki.
Kakšna je definicija skupnega premoženja?
Skupno premoženje obsega vsa sredstva, ki sta jih zakonca pridobila med skupnim življenjem. Izključuje se premoženje, ki ga je posamezni zakonec pridobil samostojno, bodisi pred sklenitvijo zakonske zveze bodisi med samostojnim življenjem. Takšno premoženje ostaja izključna last posameznega zakonca, ki z njim lahko prosto razpolaga.
Osebno premoženje zakoncev, ki vključuje osebne stvari in premičnine manjše vrednosti za osebno uporabo, prav tako ne spada v skupno premoženje. Enako velja za darila, ki si jih zakonca podarita, razen če niso sorazmerna z njunim premoženjskim stanjem v času obdarovanja. Kljub temu se zakonca lahko dogovorita drugače, pri čemer mora biti dogovor o vračilu dražjih daril ali njihovem vključevanju v premoženjsko maso formaliziran z notarskim zapisom. Za vračilo daril je potreben tudi sodni postopek.
Kaj pa, če je darilo podaril eden od bližnjih sorodnikov zakonca?
Če je na primer tast daroval nepremičnino svoji snahi z namenom, da bi z njegovim sinom na tem mestu zgradila skupni dom, lahko ob razvezi zakonske zveze zahteva njeno vračilo. Darilo je bilo namreč podarjeno ob predpostavki trajanja zakonske zveze med sinom in snaho. Ko se ta predpostavka izniči z ločitvijo, ima tast pravno pravico zahtevati vračilo nepremičnine.
Kaj pa v primeru, ko sta zakonca podpisala predporočno pogodbo?
Delitev premoženja se izvede veliko hitreje in učinkoviteje, če zakonca pred sklenitvijo zakonske zveze podpišeta predporočno pogodbo. Na ta način se že vnaprej dogovorita, na kakšen način se bo premoženje delilo v primeru ločitve. Za veljavnost predporočne pogodbe je bistvenega pomena, da se zakonca že pred podpisom seznanita s premoženjskim stanjem drug drugega. Če eden od zakoncev drugemu prikriva realno premoženjsko stanje, predporočna pogodba ni veljavna.
Omeniti velja, da lahko zakonca predporočno pogodbo skleneta tudi kasneje, torej ko sta že poročena. Predporočna pogodba je odličen instrument, ki služi kot zavarovanje pred morebitnimi spori med zakoncema v prihodnosti. Smiselno jo je podpisati v vsakem primeru, sploh pa tedaj, ko ima eden od zakoncev več premoženja kot drugi, saj se slednji na ta način tudi zavaruje.
V predporočno pogodbo je smiselno vključiti tudi sporazum o medsebojnem preživljanju otrok oziroma o plačilu preživnine in skrbništvu. Na ta način bosta zakonca v času zakona čutila več stabilnosti in varnosti, saj bosta imela na papirju zapisane praktično vse bistvene sestavine v primeru ločitve. Ločitev v primeru, ko imata zakonca napisano in podpisano predporočno pogodbo, je precej hitrejša.
Do kdaj lahko zakonca brez omejitev uporabljata skupno premoženje?
Ločitev in delitev premoženja sta procesa, ki se lahko precej zavlečeta. Pogosto se pojavi vprašanje, ali lahko zakonca v vmesnem času še naprej uporabljata skupno premoženje na enak način kot prej.
Do končne delitve premoženja imata zakonca enake pravice do skupnega premoženja, kot sta jih imela med zakonsko zvezo, razen če se medsebojno dogovorita drugače. Ko je proces delitve premoženja zaključen, se ustvari solastnina in s tem deleži na posameznem delu skupnega premoženja.
Koga prositi za pomoč pri postopku delitve premoženja?
Vsem zakoncem, ki se ločujejo in imajo vprašanja, vezana na postopek ločitve, delitev premoženja, preživljanje skupnih otrok in podobno, svetujemo, da se za pomoč obrnejo na odvetnika za ločitve. Ločitev je v praksi lahko zelo boleč proces, tako za zakonca kot tudi za skupne otroke. Ravno iz tega razloga je smiselno, da se izvede kar se da hitro in učinkovito. Odvetnik za ločitve vam bo znal ustrezno svetovati in vas bo vodil skozi celoten proces.